TRENIRAJ SVOJE MOŽGANE

Če več čas govorimo kako trening z moč dorbo vpliva na naše zdravje, počutje, spanec in postavo, se bom v tem članku dotaknil kako trening vpliva na naše možgane oz. kognitivno stanje. Biti fokusiran, produktiven, se zmožen hitreje naučiti in zapomniti stvari je življenjeu vsekakor pomembna stvar, glede na to, da se v šolah ter na delu nekako cel čas učimo, da bi bili vedno boljši. Tukaj hitro pomislim na ljudi, ki so pri svojem delu zelo uspešni in da jih poleg posla povezuje ena stvar in to je vsekakor zdrav način življenja.

 

Prejšni vikend (8.10 in 9.10.2022) sem imel možnost poslušati predavanja za IFPA prehranskega coacha, ki sta ga gostila moj mentor Aleš Potrč in Dr. Leon Bedrač, ki je strokovnjak na področju kemije, biokemije in prehrane. In nekaj kar sem si res zapomnil je bil Leonov stavek “ljudje imamo velike možgane zato, da lahko izvajamo kompleksne gibe”. Seveda to ni edini razlog zakaj so naši možgani tako veliki, vendar če pogledamo logično se je naša evolucija začela prav z gibanjem.

Če se vrnemo daleč nazaj na začetek evolucije moramo vedeti, da je takrat edina pomembna stvar bila preživetje in ravno zato so človeški možgani bili najmanjši. Da bi preživeli so se morali znati gibati oz ujeti plen, se skriti in si zapomniti kako narediti vse te stvari. Na tak način so dejansko začeli misliti in evolucijsko razvijati možgane. Če gremo še malce globje se predvideva, da so bili razvoju možganov najbolj izpostavljeni  ljudje na območjo Afriške savane saj je bilo tam najtežje priti do hrane in vode, kar pomeni, da so morali misliti, da so lahko preživeli. Torej so se morali začeti gibati bolj kompleksno kot ljudje drugod. 

1. ŠTUDIJA S PRIMATI

V študiji, ki je trajala več kot 7 let in so naredili več kot 10.000 raziskav so v  13 različnih živalskih vrtovih opazovali 120 primatov, ki so izhajali iz 36 različnih vrst. Opazovali so predvsem razvijanje njihovih motornih sposobnosti. Primati, ki so se skotili z manjšimi možgani so na samem začetku hitreje osvojili osnove gibanja kot je recimo hoja. Pri šimpanzih, ki so nam najbližji pa so se mladiči skotili z večjimi možgani, kar pomeni, da so potrebovali nekaj več časa, da so osvojili osnove gibanja. a so prav tako edini bili zmožni razviti bolj kompleksne gibe, kot je lupljenje banan, uporaba orodji, premkanje stvari z obema rokama hkrati. To pomeni, da si na tak način lahko priskrbijo več hrane in dlje preživijo. In vse to je posledica večjih možganov.

 

VIR:  https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.abb4685

2. ŽIRAFA, KOALA in MORSKA VETERNICA

Ko, se mladič koale skoti je ena redkih živali, ki se na svoje noge postavi že takoj prvi dan. In razlog je, da edino kar potrebuje, da preživi je, da se čim hitreje nauči kako pobegniti od plenilcev. Glede na to kako visoka je, ji iskanje hrane ne bo predstavljalo težave.

 

Morska vetrnica je žival, ki si čim hitreje najde skalo na katero se bo pritrdila in tam ostala do konca življenja. Ko se pritrdi poje svoje možgane, saj se ne potrebuje nikamor več premikati in vse kar potrebuje je, hrana.

 

Koale so se včasih morale veliko več gibati kot pa danes, saj jim evkaliptusov list ni zagotavljal vseh hranil, ki so jih potrebovale in so si enostavno morale posikati še drug vir hrane. Skozi evolucijo se je danes evkaliptusov list razvil tako, da koalam zagotavlja dovolj vseh hranil, kar pomeni, da se ne rabijo preveč matrati, da bi preživele. In danes imajo koale manjše možgane kot pa tiste, ki so se morale za svoje preživetje gibati več.

3. KAKO TRENING ZA MOČ LAHKO VPLIVA NA SPOMIN

Znanstveniki verjamejo, da je dvigovanje uteži, pozitivno vpliva na naše možgane oz bolj podrobno na naš hipokampus. To je del možganov, ki je odgovoren za delovanje spomina in učenja. Z odraščanjem naš hipokampus dobi manj krvi in ​​se zato nagiba k krčenju. Trening z utežmi pa lahko pomaga obnoviti pretok krvi v tem predelu možganov.

 

Dr. Damian M. Bailey, ki je profesor fiziologije in biokemije na nevrovaskularni raziskovalni enoti Univerze v Južnem Walesu in svetovalec Evropske vesoljske agencije pravi, da je prav izvajanje počepov učinkovito pri krepitvi možganov, saj bo njihovo izvajanje  občasno izzivalo možgane s povečanjem in zmanjšanjem pretoka krvi. Misli, da je to dobro, saj tako naši možgani pridobijo dobre kemikalije, ki jih potrebujejo za rast in da postanejo bolj “inteligentni.”

4. TRENING ZA MOČ ŠČITI NAŠE MOŽGANE

Raziskovalci so ugotovili, da lahko šestmesečni trening za moč (dvigovanje uteži) pomaga zaščititi področja možganov, ki so posebej občutljiva za Alzheimerjevo bolezen, do enega leta kasneje.

 

Ekipa, ki so jo vodili raziskovalci z Univerze v Sydneyju, je izvedla klinično preskušanje za starejše ljudi z visokim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen zaradi blage kognitivne okvare. To vključuje upad spomina in drugih miselnih sposobnosti, kar jih uvršča med ljudi, ki že lahko razvijejo demenco.

 

Dolgoročna študija je pokazala, da je vadba za moč povzročila splošne koristi za kognitivno delovanje, koristi, povezane z zaščito pred degeneracijo v določenih podregijah hipokampusa. Kot sem že omenil je predel možganov, ki igra veliko vlogo pri učenju in spominu.

 

Vsi udeležnci so bili podvrženi možnosti, da zbolijo z demenco in kasneje z Alzheimerjevo boleznijo. Skupina, ki ni trenirala se se ji je v 18 mescihi vsi predeli hiopokampus skrčil za 3-4%. Skupina, ki je trenirala so se ji določeni deli skrčili za 1-2% nekateri pa se ji niso prav nič. Kar je še bolj zanimivo je to, da je bilo krčenje manjše še 12 mesecev po treningu z utežmi.

 

“To je prvič, da je kakršna koli intervencija, medicinska ali življenjska, lahko upočasnila in celo ustavila degeneracijo na področjih možganov, ki so posebej občutljiva za Alzheimerjevo bolezen v tako dolgem času,”

 

VIR: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2213158220300206?via%3Dihub

5. KAKO TRENING ZA MOČ VPLIVA NA PRODUKTVNOST

Zdaj že vemo, da nam vadba da več energije preko dneva. Večina vaših celic vsebuje komponente, imenovane mitohondriji. Mitohondriji proizvajajo kemikalijo, ki jo vaše telo uporablja kot energijo, znano kot ATP. Telesna vadba spodbuja razvoj novih mitohondrijev v vaših celicah, kar pomeni, da bo vaše telo sčasoma lahko proizvedlo več ATP. To nam daje več energije tudi za naše možgane, kar poveča našo mentalno zmogljivost.

6. KAKO TRENING ZA MOČ VPLIVA NA FOKUS

Po prebranem zdaj že vemo, da trening za moč pozitivno vpliva na našo kognicijo, ki zajema spomin, fokus, učenje, sklepanje, reševanje problemov, itd. Pa vendar obstaja še ena stvar s katero preko treninga krepimo svoj fokus. Kadar treniramo se moramp fokusirati na gib in stisk mišice, ki jo želimo targetirati. Dlje časa kot to vadimo bolj efektivno se lahko fokusiramo na vajo. In ravno to lahko prenesmo na ostale življenske stvari pri katerih se je potrebno dobro fokusirati. Vedno pravim, da tako kot počneš eno stvar, počneš vse stvari.

ZAKLJUČEK

Ljudje smo evolucijsko narejeni, da se čim več gibamo. Več kot se gibamo boljše je naše fizično in mentalno zdravje. In ravno trening z utežmi nam ponuja, da kar se da izboljšamo kompleksno gibanje in pri temu tudi pozitivno vplivamo na naše kognicijske zmožnosti.